Based in Sydney, Australia, Foundry is a blog by Rebecca Thao. Her posts explore modern architecture through photos and quotes by influential architects, engineers, and artists.

Ob deseti obletnici Pitamičevega vseslovenskega tekmovanja študentov prava

Ob deseti obletnici Pitamičevega vseslovenskega tekmovanja študentov prava

( Vir )

(Vir)

PDF

Od 9. novembra 2018 poteka jubilejno 10. Pitamičevo vseslovensko tekmovanje študentov prava, ki je organizirano po vzoru mednarodnih moot courtov in je zasnovano kot simulacija postopka pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Letošnja tema tekmovanja je ustavna skladnost zakonske ureditve začasnega zavarovanja in odvzema premoženja nezakonitega izvora. Po že opravljenem pisnem delu se bodo najboljše ekipe s svojimi argumenti prvič soočile v težko pričakovanem polfinalu, ki bo potekalo 20. marca 2019 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, najboljši ekipi pa bosta s svojimi argumenti skušali prepričati ugledni sodniški senat 22. marca 2019 na Ustavnem sodišču Republike Slovenije.

Pitamičevo tekmovanje že deseto leto poteka kot obštudijska dejavnost, ki jo organizira Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru in Evropsko pravno fakulteto. Ob 10. obletnici Pitamičevega tekmovanja, ko je to že nedvomno postalo tradicija, je primerno, da se predstavijo tudi okoliščine njegovega nastanka. Pri zbiranju podatkov mi je prijazno priskočila na pomoč as. dr. Mojca Zadravec, ki je bila ena izmed študentov ustanoviteljev in je še danes gonilna sila Organizacijskega odbora Pitamičevega tekmovanja.

Ideja o tekmovanju se je porodila takratnim študentom Pravne fakultete UL Mateju Petrišiču, Janu Smajiču, Iztoku Štefancu, Luki Vlačiču in Mojci Zadravec,[1] ko so v kleti fakultete razmišljali, s čim bi lahko popestrili in dopolnili študij prava, da ta ne bi bil zgolj obiskovanje predavanj in študij iz knjig. Tako se je rodila ideja o tekmovanju, organiziranem na način »moot courtov«. Še v istem tednu so se odpravili do profesorjev ter jim predstavili svojo idejo. Da so vrata sobe 422 v četrtem nadstropju tovrstnim pobudam študentom vedno odprta, so vedeli, a iz skoraj utopične ideje, je v sodelovanju z doc. dr. Alešem Novakom, prof. dr. Matejem Accettom in prof. dr. Igorjem Kaučičem nastalo tekmovanje, z več udeleženci, kot so jih pričakovali – prvega tekmovanja se je namreč udeležilo kar 118 študentov iz treh pravnih fakultet. Tekmovanje ves čas ohranja študentski duh, saj je že od samega začetka in vse do danes pomemben del organizacije na plečih študentov.

V desetih letih organizacije je tako na Pitamičevem tekmovanju tekmovalo že preko 700 študentov, pri ocenjevanju pisnih izdelkov pa sodelovalo skoraj 80 uglednih pravnih strokovnjakov, ki torej zanj niso le slišali, temveč so bili tudi pomemben del tekmovanja.

Tekmovanje je za študente zelo privlačno, saj omogoča, da preizkusijo svoje teoretično znanje tako materialnega kot tudi procesnega ustavnega prava na praktičnem primeru, preko problem-based learning approach-a, ki je značilen za moot court tekmovanja. Organizacijski odbor tako vsako leto skrbi za sestavo pravno zahtevnega in zanimivega primera, na podlagi katerega tekmovalci rešujejo aktualna pravna in družbena vprašanja. V desetih letih so bile tako obravnavane številne aktualne in zanimive tematike med njimi tudi ustavna dopustnost omejevanja migracij, vprašanje omejevanja človekovih pravic v času izrednega stanja, vprašanje javnega financiranja zasebnih šol brez koncesij, vprašanje registra pedofilov, vprašanje dopustnosti ustavne pritožbe pred izčrpanjem vseh pravnih sredstev ob obstoju dejstva, da je od odločitve Ustavnega sodišča odvisno človeško življenje, kar pa niti približno ne zajema vseh vprašanj in dilem, ki so jih posamezni primeri odpirali.

Tekmovanje je organizirano po modelu »moot court« tekmovanja in poteka v dveh delih. Najprej se tekmovalci slovenskih pravnih fakultet pomerijo v snovanju dveh pisnih izdelkov in sicer memoranduma in odgovora na memorandum, temu pa sledi ustni del tekmovanja, kjer predstavijo in zagovarjajo svoja stališča ter odgovarjajo na vprašanja uglednih pravnih strokovnjakov. Ker je tekmovanje sestavljeno iz pisnega in ustnega dela, ima pomemben pomen pri razvoju argumentacije v slovenskem jeziku, saj za bodoče pravnike predstavlja eno izmed prvih priložnosti za preizkus in izboljšanje svojih argumentacijskih sposobnosti, s čimer tekmovanje poudari argumentativni potencial slovenskega jezika.

Tekmovalci se morajo v drugem delu, ki predstavlja simulacijo postopka pred Ustavnim sodiščem, vživeti v vlogo pooblaščencev, kot bi jo sicer imeli pred resničnim senatom, in s svojimi argumenti prepričati sodniške senate, ki jih sestavljajo pedagogi vseh treh pravnih fakultet, sedanji in nekdanji ustavni sodniki, ugledni odvetniki ter drugi vidni pravni strokovnjaki. Sodelovanje na ustnem delu tekmovanja tako študentom prinese neprecenljive izkušnje in omogoča uvid v delo sodnikov in pooblaščencev.

Tekmovanje spodbuja tudi zdrav tekmovalni duh s tem, ko sponzorji, ki se zavedajo prednosti tekmovanja in njegovega prispevka k razvoju bodočih pravnikov, poskrbijo, da najboljša mesta vsakoletno prinašajo uporabne nagrade, kot so plačane prakse v znanih odvetniških pisarnah in aktualna ter uporabna pravna literatura.

Ob_deseti_obletnici_Pitamičevega_tekmovanja_2.jpg

Nekatere izmed številnih prednosti, ki jih sodelovanje na Pitamičevem tekmovanju omogoča sodelujočim študentom, so možnost uporabe pridobljenega znanja v simuliranem ustavnosodnem postopku in pridobitev povratne informacije o svojem znanju, veščinah in ustvarjalnosti od vrhunskih pravnih strokovnjakov, izboljšanje sposobnosti argumentacije in javnega nastopanja in pridobitev izkušenj za morebitno sodelovanje na mednarodnih sodnih simulacijah. Poleg tega pa je Pitamičevo tekmovanje dobra izkušnja in referenca za nadaljnjo poklicno pot.

Kar nekaj bivših tekmovalcev je svojo zaposlitev našlo prav na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in sicer as. dr. Bruna Žuber, ki je članica Katedre za upravno pravo, as. Marjan Kos, ki je član Katedre za ustavno pravo, in as. Katja Štemberger, ki je članica Katedre za upravno pravo. Vsi navedeni pa kljub temu, da so zapustili študentske klopi (čeprav se od njih prostorsko niso preveč oddaljili), še vedno ostajajo tesno povezani s Pitamičevim tekmovanjem, saj so aktivni člani organizacijskega odbora. Poleg njih pa so v svojih študentskih letih tekmovali tudi as. dr. Karmen Lutman, ki je članica Katedre za uvod v civilno pravo in Katedre za civilno pravo, as. Luka Mišič, ki je član Katedre za delovno in socialno pravo, ter Maksimilijan Gale, ki je član Katedre za pravnoekonomske znanosti.

 

Luka Štrubelj, študent Pravne fakultete UL: »Pitamičevo tekmovanje je bila moja prva seznanitev s simulacijo postopka pred kakršnimkoli sodiščem. Izkušnja je bila izjemno pozitivna, saj mi je dala stik z argumentacijo stališč obeh strani spora, z zagovarjanjem svojega stališča pred tribunalom in nasploh zabavne občutke tekmovanja v znanju prava z drugimi študenti. Zaradi tega pridobiš veliko samozavesti glede svojega pravnega znanja ter izboljšaš svoje javno nastopanje



Nika Devetak, študentka Pravne fakultete UL: »Pitamičevo tekmovanje v drugem letniku je dalo mojemu pravnemu študiju nov pomen. Naučila sem se samostojnega iskanja literature v knjižnici, oblikovanja pisnega izdelka, citiranja virov in povezovanja snovi z različnih pravnih področij. Okrepila sem tudi pravno argumentacijo, izkusila svoj prvi javni nastop pred pravniki in se urila v predstavljanju bistva dela našega memoranduma in odgovarjanju na zastavljena vprašanja. Poleg strokovne pravne plati, je bila tu še odlična socialna. V delu z mojima članoma skupine sem zelo uživala in delo tako ni bilo več samo delo, ampak zabava in pametno preživljanje prostega časa. Celostno je bila to ena najboljših izkušenj mojega življenja in sem zanjo nadvse hvaležna.«

 

Nejc Jereb, študent Pravne fakultete UL: »Pitamičevo tekmovanje je po mojem mnenju super izziv predvsem za študente, ki jih že v času študija zanima reševanje zahtevnih aktualnih problemov, ki se pojavljajo v praksi. S časovnega vidika se zdi tekmovanje precej obsežno, saj traja namreč več mesecev in zahteva precej priprav tako za pisni kot tudi ustni del, vendar je na koncu celoten trud poplačan, saj tekmovalec pridobi sposobnosti oziroma kompetence, ki niso del formalne izobrazbe, so pa kasneje tudi v praksi zelo zaželene. Pri tem imam v mislih predvsem učinkovito organizacijo ekipnega dela ter razvoj argumentacijskih in retoričnih sposobnosti

 

Vse, ki vas zanima, kaj več o samem tekmovanju, pa ob tej priliki vabim, da se dne 20. 3. 2019 udeležite polfinala, ki bo potekal na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, dne 22. 3. 2019 pa slovesnega finala na Ustavnem sodišču Republike Slovenije, ki mu bo sledila pogostitev in neformalno druženje s pravnimi strokovnjaki, tekmovalci in organizatorji, ki bodo na voljo tudi za morebitna vprašanja oziroma nasvete.

Letošnjim tekmovalcem želim obilo sreče v polfinalu in finalu, ostalim pa pogum, da se naslednje leto sami prijavite in preizkusite svoje znanje iz ustavnega prava.

 

Zahvala: Snovanje prispevka sta mi s svojimi predlogi in komentarji močno olajšala as. dr. Mojca Zadravec in doc. dr. Aleš Novak, za kar se jima najlepše zahvaljujem.


[1] Našteti po abecednem vrstnem redu.

Intervju z evropsko poslanko Tanjo Fajon

Intervju z evropsko poslanko Tanjo Fajon

Vpliv skupnega trga na temeljna načela stvarnega prava s poudarkom na sistemu stvarnopravnih zavarovanj