Načelo neposrednega učinka je v pravu EU pomembno predvsem zaradi zaščite pravic posameznikov, saj jim omogoča sklicevanje na določbe prava EU pred nacionalnimi sodišči. Članek se osredotoča na kompleksnejšo pravno ureditev neposrednega učinkovanja direktiv, ki je relevantna tako za pravno varnost posameznikov kot tudi za dejansko uporabo prava EU in dosego cilja effet utile. V prispevku ugotavljam, ali načelo neposrednega učinka nudi zadostno pravno varstvo ter ali bi bilo potrebno posameznikom zagotoviti alternativne načine pravnega varstva.

“Preden sem nastopila mesto komisarke, sem bila v politiki zgolj nekaj tednov, zaradi česar sem v Bruselj prišla z nekim ozkim razumevanjem tega, kaj Evropska unija sploh je in kako deluje, prav tako pa so mi bila nepoznana tudi neformalna pravila njenega delovanja. Vendar moram reči, da me je delovanje Evropske unije pozitivno presenetilo, saj se mi zdi način odločanja na ravni Evropske unije zelo napreden.”

Intervju z evropsko poslanko Tanjo Fajon

“V Bruslju delam že skoraj 18 let in v tem času se je marsikaj spremenilo tako na področju delovanja institucij Evropske unije kot tudi na področju izzivov, s katerimi se soočamo v času globalizacije. Evropska unija je nastala kot skupnost, ki temelji na visokih standardih oziroma vrednotah solidarnosti, demokracije in vladavine prava, zaradi česar sta v času, ko sem začela z delom poročevalke iz Bruslja, v Sloveniji pa tudi drugih državah, ki so vstopale v Evropsko unijo, vladala velik entuziazem in velika pričakovanja do Evropske unije.”

Stvarno pravo kot ena najstarejših pravnih panog je tradicionalno izrazito nacionalne narave. Za razliko od pogodbenega prava, kjer so se že pred drugo svetovno vojno z Ernestom Rabelom na čelu, pojavile ideje enotne meddržavne ureditve, se je na področju stvarnega prava o poenotenju začelo govoriti šele pred kratkim. Z razvojem Evropske unije in težnjami po čim večji ekonomski integraciji v zadnjem času, med drugim, v ospredje prihaja tudi vprašanje harmonizacije nekaterih stvarnopravnih institutov (predvsem zavarovanj terjatev), ki vplivajo na notranjo trgovino. Članek poskuša prikazati nekatere težnje po poenotenju in opozoriti na vprašanje kompatibilnosti skupnega trga s temeljnimi načeli stvarnega prava, ki jih poznamo še iz časov rimskega prava.

Članek v iskanju temeljnega merila pravičnosti predstavi in ovrednoti različna razumevanja pojma pravičnosti – od pravičnosti kot enakosti do pravičnosti, ki presega golo enakost in se odraža v pravičnosti kot ljubezni. Članek nadalje predstavi, kako se slednja najlepše odrazi v poetičnem slogu slovenskega pesnika Srečka Kosovela. V svoji razpravi se avtor opira zlasti na razmišljanja Aristotela, Radbrucha in Zadravec, pri tem pa se sklicuje tudi na ostale avtorje s področja pravne filozofije in teorije prava.

Med 5. novembrom in 10. decembrom 2018 je odprt razpis za prijavo na STEP prakse, ki so organizirane v okviru združenja ELSA. Takoj po odprtju razpisa smo na fakulteti organizirali predstavitveno srečanje, na katerem smo predstavili postopek prijave in potek prakse. Za vse, ki se srečanja niste uspeli udeležiti, smo v spodnjem besedilu zbrali ključne informacije v zvezi s prijavo.

Italijanska ustava le v enem odstavku določa način oblikovanja vlade, zato se je skozi desetletja parlamentarizma izoblikovala množica ustavnih običajev, ki urejajo ta postopek. Koliko pa sme predsednik republike, ki je nevtralen in nepristranski organ, pogojevati mandat in vplivati na sestavo vlade? In četudi to sme, ali je problematično, da je predsednik postavil ekonomsko stabilnost države pred jasno izraženo voljo volivcev?

Članek predstavi in kontekstualizira pravno in filozofsko delo svetega Avguština iz Hipona, ki je bilo teoretska osnova vsem filozofskim velikašem kot sta npr. Tomaž Akvinski in Rene Descartes. Hkrati Avguštin zanimivo interpretira starogrško filozofijo in jo vključi v sistem krščanskega razumevanja sveta, ki je prisotno še danes. Na koncu njegov opus aktualiziram v modernih razpravah o bistvu jezika in interpretacije.

V Državnem zboru je kar tretjina vseh zakonov sprejetih po nujnem postopku, kar ima za posledico slabšo zakonodajo in manj demokratičen zakonodajni postopek. V članku avtor išče vzroke za nastalo situacijo in poizkuša skozi analizo veljavne poslovniške ureditve ponuditi odgovor na vprašanje ali je potrebno poslovniško ureditev spremeniti.